ŠKODA FABIA 1,4 16V Comfort

Napisal MK,dne 07.10.2001 :: TEST



   

   

   

   

   

   

Obstaja veliko fobij, oziroma strahov. Strah pred višino, pred hitrostjo, pred globino, pred množico… Eden izmed pogostih strahov je strah pred zaprtimi ali majhnimi prostori. In kakšen avtomobil si boste izbrali, če tovrstna fobija muči ravno vas? Pa še denarja ni na pretek! Kaj pa Škoda Fabia?
Podobnost izrazov naj vas ne zavede, prostornost, oziroma pomanjkanje le te ni Fabiin problem! Govorimo seveda o karavanski izvedbi. Ta se prodaja pod imenom Fabia kombi in spada v družino istoimenskih Škod, ki je sestavljena iz treh različic. Prva je luč sveta ugledala Fabia kombilimuzina, sledil je karavan, najnovejša pa je limuzinska izvedba. Od podjetja Avto Fekonja iz Radelj na preizkušnjo dobili karavansko različico z oznako 1,4 16 v na zadku. Avtomobil je do sredinskega opornega stebrička povsem enak svojima sestrama, od tam naprej pa je streha v rahlo padajoči liniji podaljšana krepko čez zadnjo os. Previs zadka so napram kombilimuzini povečali za dobrih 26 centimetrov in skladno s tem tudi prostornino lepo obdelanega prtljažnega prostora. Fabiina podoba je dovolj svojstvena, da vidno izraža kateri znamki pripada. Škodi v splošnem karavani očitno dobro uspevajo! Glede na skupno dolžino 4,22 metra pač ne smemo pričakovati uglajeno speljanih dolgih linij. Tako se pokrov motorja zelo izrazito vzpenja do kabine, kar človek še nekako pričakuje glede na dolžino. Nenavadno je, da je zadnje steklo precej bolj položno, kot bi bilo za čim večjo prostornost prtljažnega prostora priporočljivo. Je pa zato zadek manj tovornjaški in elegantnejši, sploh če se streha zaključi z decentnim spoilerjem, ki ga pridobite ob doplačilu za strešne nosilce, tega dodatka žal naša testna Fabia ni imela, a je kljub vsemu delovala optično skladno in elegantno. 14 palčna kolesa prispevajo k stabilnosti, lepa, modra barva pa k privlačnem izgledu. Fabia ima na zunaj skladne karoserijske spoje, a kljub vsemu se je iz zadnjega dela avtomobila nenehno oglašal čriček. Preglednost na okolico je po zaslugi velike količine steklenih površin dobra, razen v desno vzvratno ogledalo, ki je tipično koncernsko, premajhno.
Peta vrata imajo zelo velik izrez in omogočajo lahek dostop v prtljažnik. Prostornina le tega znaša 426 lepo obdelanih litrov, ki jih je mogoče s podiranjem zadnje klopi povečati na maksimalnih 1225. Na dnu prtljažnega prostora so namestili plastične letvice za manjšo obrabo, ter pritrdišča za mrežico, ki naj bi obvladovala prtljago. Na bokih prtljažnega prostora se nahajata uporabna predalčka in 12 voltna vtičnica. Prostor v katerem utegnete prevažati tudi predmete za katere ne želite, da bi jih videli vsi mimoidoči, je pokrit z zložljivim in odstranljivim pokrivalom. Za zadnjo klop, v pokrivalo, so namestili še dolg predalček namenjen predmetom kot so dežniki, ribiške palice…
Podiranje zadnje klopi je neproblematično, lahko zgolj tretinsko, a v vsakem primeru pusti podrta klop za sabo stopničko. Če gremo od zadaj naprej, se potem znajdemo na zadnji klopi. Ta nudi povprečno veliko prostora. Spredaj sedeči verjetno ne bodo najbolj navdušeni nad puščobostjo in oglatostjo sicer lepo dvobarvne armaturne plošče. Čeprav so »v modi« prečiščene, skoraj ostre linije, se mi vendarle dozdeva, da bi notranjost lahko rešili polj prijazno in po možnosti z odtenkom kvalitetnejšo plastiko. Sicer delavnem prostoru voznika in sovoznika ne gre očitati posebnih pomanjkljivosti. Imata na voljo dovolj predalov, celo za zadaj sedeče je poskrbljeno z držali za pločevinke. Prednja bočna stekla so električno pomična, elektrika pa upravlja tudi osrednjo ključavnico. Osnova za dobro počutje je torej dana, a časa in veselja je očitno zmanjkalo ravno pri detajlih, ki naredijo razliko. Tako je v notranjosti opaziti kar nekaj pomanjkljivosti pri izdelavi, kot so nedodelane reže okoli volanskega droga, in na tesnilih prednjega strešnega opornika. Ampak v splošnem deluje avtomobil čvrsto in morda so omenjene hibe pač posledica cenovnega razreda?
Vozniku se v Fabiji ne godi slabo. Ergonomijo so dobro naštudirali, vozniškem sedežu in volanu omogočili znatno nastavitev in s tem povezan ugoden položaj za elektro-hidravlično servo ojačanim volanom, ki je pri višjih hitrostih preveč mehak in ne daje dovolj dobrih povratnih informacij. Premehak in slabo odziven je tudi pedal plina, ki se ga je potrebno navaditi, ker sicer avtomobil ob naglem speljevanju želi ugasniti in je potrebno dodati več plina. Bolj pohvalna je stopalka zavore, ki omogoča dober občutek in s pomočjo ABS-a tudi varno zaviranje. Da sploh pridemo do zaviranja se moramo prvo peljati. To omogoča 1,4 litrski štirivaljnik s po štirimi ventili nad vsakim valjem, 74 kW (101 KM) pri 6000 vrtljajih v minuti in največjim navorom 128 Nm pri 4400 vrtljajih. Pri praktični uporabi gre motor večinoma pohvaliti: ima miren tek, se veselo zavrti v visoke vrtljaje in dovolj suvereno opravlja svoje delo, saj Fabii Kombi omogoča najvišjo hitrost 185 km/h in pospešek do 100 km/h v 11 in pol sekundah. Za hitrejšo vožnjo je potrebno motor vrteti v zgornjo tretjino vrtljajev, kjer doseže tudi najvišji navor in kjer ima največ veselja do dela. Takšna potreba se pojavi predvsem ob bolj napolnjenem avtomobilu. Pri normalnem rokovanju le redko premore toliko moči, da bi upravičil dodatek ASR. Škodi pa tudi ne! Lega na cesti je zanesljiva, čvrsto a vendarle udobno vzmetenje je zelo dober kompromis med udobjem in trdoto. To platformo je podedoval tudi novi Polo in je dovolj uspešno konstruirana, da je lahko obema v ponos. V ponos pa je Fabii lahko predvsem zelo ugodna poraba goriva. Ta se je na preizkušnji gibala med 5,9 in 7,5 litra, s povprečjem 6,7 litra na sto prevoženih kilometrov. Mehanika v celoti je lahko deležna pohval. Pa tudi Fabia sama po sebi je dober avtomobil: praktičen, simpatičen in prijazen do uporabnikov. Zanjo je potrebno odšteti dobra 2 in pol milijona SIT. Zato za ni slaba izbira, razen… če imate fobijo pred Škodami?

Alpra



Pogledi: 4291 | Dodaj komentar


Vaša mnenja