Citroen C5 SX 2,0 HDI Break – Zvest tradiciji?

Napisal ap,dne 29.08.2003 :: TEST



   

   

   

   

   

   

   


   
Več slik ...

Citroen. Sinonim francoske avantgarde, udobja, nenavadnih domislic in zanimivih tehničnih rešitev. Pred davnimi leti je to za znamko s trikotnimi zobniki v znaku z gotovostjo držalo. Od zanimivih patentov (hidravlično podvozje, v ovinek obračajoče luči…), nenavadnih oblik (DS, CX, XM, 2CV…) še bolj nenavadnih reklam (ime Citroen je bilo med leti 1925 in 1934 na Eiflovem stolpu zapisano z 30 metrov visokimi črkami iz nekaj tisoč žarnic), pa vse do legendarne udobnosti, mehkobe, ugodja za potnike. Ja, vse to in še več je bil nekoč Citroen. Avtomobil, ki ga je bilo nemogoče spregledati! Kaj pa danes?

Danes so svoje avtomobile poimenovali kar s črko C in različnimi številkami za njo (C2,C4, C5, C8). No, če pri tem ne izkazujejo ravno veliko fantazije, se jim malo bolje godi z zanimivimi reklamami in oblikami (C2, C3, C3 pluriel in C5 break), ki se prepoznavno ločijo od vrstnikov, predvsem pa dovolj prepoznavno od druge znamke matičnega koncerna PSA – Peugeota. Že dolgo časa obljubljajo povratek k stari slavi. Povratek k avtomobilom, ki bodo zvesti vsem zgoraj naštetim značilnostim citroenov. Eden izmed začetnikov novih smernic naj bi bil pred leti C5. Čeprav me njegova naprej potisnjena kabina spominja na chryslerje, prednje luči na mešanico scenica in peugeota 206, kratek limuzinski zadek pa mi ne »pade v koncept« citroenovskih dvo-volumenskih oblik, je avtomobil dovolj prepoznaven, da bi ga bilo težko zamenjati. Še posebej, ko ima »nadet nahrbtnik« in se ponaša z oznako break.

Potem, ko je poteklo že nekaj časa, odkar sem preizkusil limuzinsko različico C5, ki je imela vgrajen precej požrešen bencinski motor in je kazala še kakšno hibo prve serije, sem se tokrat poln pričakovanj ozrl na karavansko izvedbo z oznako 2,0 HDI. Kot po navadi sem se prvo posvetil obliki – žal, ta me že od nekdaj najbolj zanima. Takole ga ocenim: »Rahlo nenavadno prevozno sredstvo! Precejšnja dolžina (4755mm) in naprej potisnjena kabina obljubljata veliko prostora. Ravni boki sicer res ne delujejo mišičasto, ampak ponovno prispevajo k večji prostornosti. Kljub velikim in elegantno ukrivljenim steklenim površinam delujejo bočne stranice visoke in masivne. Precej verjetno kar preveč za 15 palčna kolesa! Zazdi se mi, da bi se dalo prednji in zadnji odbijač, kakor tudi prednjo »masko« izpeljati bolj skladno in hkrati bolj nenavadno – pač v duhu Citroena. Najverjetneje bi bilo mogoče tudi izdatne obrobe izvesti elegantneje, a tako delujejo, da bodo avtomobil uspešno obranile vseh manjših poškodb na parkiriščih. No, če je od spredaj težko (razen strešnih opornikov razsoditi da za vami vozi C5 v karavanski izvedbi, ga je od zadaj kar težko zamenjati. Ekstremno visoke in hkrati ozke luči obrobljajo zadek, katerega oblika z velikimi vrati in zelo nizko izrezanim odbijačem že na daleč pove, da je bil oblikovan za prevoz tovora. Zanimivo! Še enkrat obkrožim avtomobil in ugotovim, da si šarmantni Francozi niso jemali preveč k srcu, če kakšen spoj ni ravno do milimetra natančen. Saj kdo pa hodi okoli avta z ravnilom? Še en pogled in ugotovim, da na srečo niso posnemali tipično nemške, žalostne, srebrne barve, ampak so ji dodali za odtenek turkizne.

Skozi velika in široko odprta vrata se usedem v obilno notranjost. Hja, imel sem prav! Res je prostorna! Se pa tudi tu na prvi pogled vidi francoska ravnodušnost do fine izdelave. Tesnila na strešnih opornikih so namreč malo bolj razgibanih linij kot sam opornik. Pa se potrudim, jih pritisnem na svoje mesto in se zadovoljno usedem v velik vozniški sedež. Pogreznem se za kakšen centimeter več, kot sem tega vajen in začutim mehak objem žameta. Še naslon za roke si spustim, mimogrede opazim, da ima sovoznik svojega, ter sem pripravljen za gledanje »Tour de France«. Aja, sem se zmotil, tu ni televizije. To bo potrebno voziti! Pa tako me je spominjalo na domače fotelje! Pogled naokoli mi razkrije zanimivo obliko vrhnjega dela armaturne plošče, pri kateri so se oblikovalci zgledovali po razprtih krilih galeba. Elegance ne gre zanemariti! Zunanja barva se precej lepo ujame s srebrno imitacijo na sredinski konzoli in sivim oblazinjenjem. Čeprav o nekih posebnih barvah ni ne duha ne sluha, je vsaj sivinskih odtenkov dovolj, da bi težko govoril o monotonosti. Tudi gumb za vse štiri utripalke so lepo vkomponirali v obliko kakor tudi linije okoli prestavne ročice in stikala za nastavitev višine avtomobila. Morda bi si zaželel le malenkost manj plastičen občutek. Nastavim si sedež in volan na sebi ustrezne razdalje, in se zazrem v merilnike. Škoda, da jim je tu zmanjkalo fantazije. No, ni jim je zmanjkalo za njihovo namestitev, ki je lepo simetrična, pač pa za obliko. Ne, da mi bi bili tisti v C3 posebej všeč, a verjetno se da tudi klasične merilnike narediti bolj domiselno. Tako pa imajo precej pusto grafiko, ki sicer nudi vse potrebne informacije, a skoraj vsak merilnik ima izhodiščno stanje kazalca drugače obrnjeno. Eni merilniki so klasični okrogli, drugi pa polkrogli in nameščeni navpično, bočno in na glavo postavljeno. Se je treba privaditi! Še eno zamero jim namenjam. Očitno so preneseni iz bencinske različice, saj mi sicer ni jasno, zakaj bi potrebovali skalo vrtljajev do 7000, pa še rdečo polje ni označeno!

Nič kaj pa se ni treba privajati ostalih funkcij, ki jih voznikov delovni prostor ponuja. Avtomatska klimatska naprava deluje za vsako vzdolžno polovico ločeno, Clarionov audio sistem se izkaže s kvalitetnim zvokom in upravljanjem ob volanu. Pregleden, dobro zasenčen in dovolj visoko nameščen display prikazuje funkcije radia, potovalnega računalnika, zunanjo temperaturo, uro in še višinsko nastavitev avtomobila. Tekoča prestavna ročica sicer ne spada med vrhunsko natančne, a se lepo mehko prestavlja in s svojo hitrostjo vsem ustreza lagodnemu karakterju avtomobila. Nikakor pa ji ni po volji prestavljanje iz tretje v drugo prestavo. Lagodni vožnji pa je po volji tudi mehkoba sedežev, ki v ovinkih ne uspejo najbolje obdržati potnikov v svojem objemu. Njihov namen ni športnost ampak razvajanje, kar bi naj tudi avtomobil sam po sebi s svojo prostornostjo omogočal. Poleg prostornosti je njegov adut nedvomno tudi bogata oprema. V paketu SX je spisek komfortne opreme že precej popoln. Od vseh štirih električno pomičnih stekel, ki se samodejno zaprejo v primeru dežja, električno pomičnih zunanjih ogledal s samodejnim zatemnjevanjem, daljinskega osrednjega zaklepanja, dobrega audio sistema, dvo-kanalne klimatske naprave, dežnega senzorja (ki se včasih obnaša precej zmedeno in nikakor ne briše toliko, kot bi si sam želel) pa vse do potovalnega računalnika. Potnikom se na vseh sedežih godi dobro – prostora je dovolj. Za večino potrebščin se najde dovolj prostora v odlagališčih ali predalih. Le vdolbini za pločevinke med prednjima sedežema se mi zdita precej neergonomsko dosegljivi.

Če se vam ni prehudo ustaviti, kadar ste žejni, lahko v praktično oblikovan prtljažni prostor shranite za ogromnih 563 litrov tekočin. V primeru, da lahko pogrešite še potnike na zadnjih sedežih pa celo 1658 litrov. Povsem dovolj prostora je imelo celo moje kolo. Lahko mu bi dodal še kakšnega za družbo. Morda potujete brez prtljage in v dvoje? Tedaj si lahko privoščite ležanje na 178 cm dolgi in 113 cm široki postelji – v prtljažniku. Da pa se ugodje za prtljago s tem še ni zaključilo, poskrbi gumb, nameščen na desni bok prtljažnika, ki omogoča, da avtomobil ob nakladanju spustite v najnižjo lego. V kolikor vanj ne rabite naložiti veliko prtljage ali če je prtljažnik že poln, lahko drobnarije naložite skozi zadnje steklo, ki se lahko odpira ločeno od vrat. In avtomobil je kar naenkrat poln – pripravljen za vožnjo.

Ob zagonu motorja vozniki in potniki z nekaj posluha za mehaniko ugotovijo, da v nosu vozila svoje garaško delo opravlja dizelski motor. Njegova zasnova je sodobna, a podatki ne izgledajo sapo jemajoči: 2 litra gibne prostornine s pomočjo tehnologije vbrizga preko skupnega voda razvijeta 110 KM pri 4000 vrtljajih v minuti, ter 250 Nm navora pri 1750 vrtljajih. Dejansko pa se motor med vožnjo lepo vede. Mirno vžge ter se potem, ko se ogreje tudi zvočno uglajeno vrti. Njegovo delovanje je zvezno in se ne obnaša kot brutalen predstavnik »turbincev«, pač pa kot suveren motor, ki mu gre kvečjemu zameriti lenobnost v najnižjih vrtljajih tik nad prostim tekom. Čeprav mu pripisujem predvsem lagodno potovalni značaj, ki ustreza tudi značaju opisanega avtomobila, sta tudi najvišja hitrost 187 km/h in pospešek do 100 km/h v 11,6 sekunde povsem spodobna podatka, da na cesti ne boste zaostajali za bencinskimi vrstniki. Zaradi ugodnega navora boste kvečjemu lahkotneje odpeljali klance ali se »znebili« počasnega vozila. Skratka, motor je za ta avtomobil priporočljiva izbira, sploh glede na povprečno porabo na testu 7,8 litra, ki je ob tekoči relacijski vožnji padla na slabih 6 litrov, pri hitrejši, dinamični vožnji pa je znašala 9,3 litra. Se sprašujete, kako zgleda dinamična vožnja z avtomobilom, ki daje jasno vedeti, da je namenjen udobju? Povsem preprosto – njegovo hidravlično vzmetenje je sposobno priskrbeti zanesljivo in nevtralno lego na cesti do visokih hitrosti. Veliko prej se vdajo visoke pnevmatike. Zavore z ABS-om in ob pritisku na mehak pedal grizejo že tradicionalno citroenovsko. Osnove so dane tudi za hitro vožnjo, a avtomobilu najbolj prija hitro drsenje po avtomobilskih cestah. Ostri robovi in kratke neravnine na cestišču ga sicer uspejo zmesti, razen tega pa deluje v skladu s filozofijo znamke – udobno.

Na koncu mojih potepanj s C5 SX 2,0 HDI break mi ostane le še vprašanje okusa in denarja. Če priznam, da ni ravno moj tip avtomobila, vsaj dokler še nimam družine, pa moram tudi priznati, da me drugi del vprašanja bolj navduši. Pri Balmicu v Slovenj Gradcu so mi na ceniku izračunali 5.289.000 SIT + 87.500 SIT za kovinsko barvo. Za to vsoto namreč dobite velik, udoben in bogato opremljen avtomobil, katerega napake človek hitro pozabi, ko se ustavi na bencinski črpalki po hitro a lagodno odpeljanem potovanju.




Tehnični podatki
TIP VOZILA Citroen C5 SX 2,0 HDI break
Motor:
Konstrukcija
Število ventilov in odmienih gredi
Delovna prostornina
Največja moč
Največji navor

4 valjni, vrstni
8 / 1
1997 ccm.
80kW (110 KM) / 4000 min-1
250 Nm / 1750 min -1
Prenos moči:
Pogon
Menjalnik 		prednji
pet stopenjski, ročni
Podvozje:
Zavore spredaj
Zavore zadaj
Pnevmatike 		283 mm premera, kolutne, hlajene
276 mm premera, kolutne
205/65 R 15 H Michelin Energy
Dolžina
Širina
Višina
Medosna razdalja
Oddaljenost od tal
Rajdni krog
Masa praznega vozila
Število sedežev
Prostornina prtljažnika
Prostornina posode za gorivo
 4756 mm
1770 mm
1515 mm
2750 mm
15 cm
118 cm
1483 kg
5
563/1658 litrov
68 litrov
Zmogljivosti:
Končna hitrost
Pospešek od 0 do 100 km/h
Poraba goriva na 100km/h 		187 km/h
11,6 s
4,6/5,7/7,6 litra (EU)




Pogledi: 7322 | Komentarji: 7 | Dodaj komentar


Vaša mnenja

Napisal: Toto, dne 29.08.2003:

Take opise zadnje čase pogrešam. Vsi ostali samo naštevajo motorje in dodatno opremo, ne zapišejo pa osebnih občutkov in zapažanj. Po takšmen zapisu si lahko vsaj približno predstavljaš, kakšen je avto. Zelo dobro.

Napisal: xy, dne 29.08.2003:

Pozdravljam in še enkrat pzdravljam takšno pisanje. Cenim kadar gre testni voznik iz svoje kože in ne gleda na vsak avtomobil samo skozi optiko lastnih vizij glede tipa, znamke, lastnosti in izgleda avtomobila.

Napisal: minores, dne 29.08.2003:

Tudi jaz se strinjam, da je predstavitev res dobra, kot je dober tudi C5. Vse premalo ocen je ki avto ocenjujejo predvsem z vidika njegove namembnosti. Za družinski avto res ne morejo veljati isti kriteriji kot za športnega! Nivedno pomembno le kako se po petih ali desetih urah počuti voznik ampak je vsaj tako odločilno, kako se počutijo sopotniki. (primer: v A4 zadaj že ne bi hotel biti sopotnik na dolgi vožnji, pa najbrž ta avto ni namenjem dolgonogim sopotnikom, zato imajo A6!) Prodajni uspeh C5 pove vse o tem, da je avto dosegel kupce, ki jim je namenjen. Tudi z res ugodno ceno!

Napisal: ap, dne 29.08.2003:

Pozdravljeni!

Hvala za pozitivne kritike, si jih bom vzel k srcu in skušal tudi v prihodnje podobno pisati. Čeprav menim, da sem v podobnem slogu zapisal že marsikateri test doslej, ki pa je sedaj že v arhivu (C3, Mazda 6, Leon TDI, Passat V5...). V kupce posameznega avtomobila se je težko vživeti, a nedvomno ima vsak avtomobil ciljno publiko za katero je izdelan. Menim, da v testu odkriti, komu bi avtomobil utegnil biti všeč in zakaj, pomeni opraviti velik del naloge. Ravno zato se strinjam tudi s komentarjem minores, le da žal kupovanje velikosti zahteva tudi dodatne količine denarja. Kupovati znamko pa sploh. Vendar če vemo, da za znamko stojijo določene tipične značilnosti, ki so nam všeč, potem je včasih tudi zvestoba znamki upravičena. Žal pa se premalo ljudi zaveda, da nekateri predolgo slonijo na slovesu, drugi pa ga predolgo plačujejo.

Lep dan želim,

Alpra

Napisal: Kenzo, dne 01.09.2003:

Par besed o odtenkih lakov pri Citroenu...
ker se (baje) na zahodu srebrni modeli največ prodajajo, so pri Citroenu osnovni srebrni dodali v enem primeru nekaj modre, v drugem zelene in v tretjem rdeče barve in dobili v osnovi tri "nove" srebrne lake z rahlo barvno noto...

Napisal: Frenky, dne 12.10.2003:

Odlično napisan test, kaj takega še nisem prebral v nobeni znani slovenski avtomobilistični reviji. Vsi ostali ocenjujejo nekako takole Citroëne: premehki sedeži, pretrda plastika, preveč se nagibajo v ovinkih, čudne zavore...Ponavadi to prepišejo iz nemških testov.
Na Citroëna se moraš navaditi, na njegove dobre lastnosti, tiste slabe pa mu odpustiš. Sam sem se z njimi srečal nekako takole: pri mojih 18 letih (1993) so starši kupili ZX-a 1.4, pozneje dodali še Xsaro. Sam sem si omislil na faksu Dyano, nato močnejšega ZX-a 1.8i, pa Amija kot drugi avto za na srečanja, ki je zamenjal Dyano, pa punci kupil Viso, nato sva prodala Amija in si omislila Spačka. Zdaj prodajava ZX-a in iščeva Berlinga 1.9D Multispace s platneno streho. In tako se nadaljuje ta začarani krog. Res ti zleze pod kožo.

Napisal: Citroenar, dne 17.02.2004:

Tudi jaz se strinjam, da je to zelo dobro napisan test, kakršnega nisem bral v nobeni avto-reviji do sedaj.Res sem pogrešal tak komentar, saj večina novinarjev, ki opisuje avtomobile vedno opisuje s stališča športnosti(je že prav prišlo v navado), namesto,da bi opisovali avtomobile s stališča namembnosti.Tudi mi imamo doma 2 Citroena in to že dolgo časa in Citroen ti res zleze pod kožo.Ni zastonj geslo:NIČ VAS NE ZAPELJE KOT CITROEN.