Nekega dne me je prijatelj ob teku po podeželski cesti vprašal: »Čuj, kakšen se ti zdi senik?« Glede na to, da sva malo pred tem tekla mimo kmetije, sem seveda odgovoril, da si ga nisem dobro pogledal. Pa se je samo nasmejal in dodal, da je mislil tistega, z Renaultovim znakom, ki ravnkar stoji parkiran na našem dvorišču. In sem pričel razmišljati. Le kaj mu lahko povem o prvem avtomobilu, ki je leta 1996 enoprostorske značilnosti ponudil v priljubljenem »Golfovem«, oziroma recimo raje – Meganovem razredu…

In sem začel razlagati, da je Scenic nastal na osnovi Megana in si kot takšen z njim deli velik del mehanike. Prvo prenovo je doživel leta 1999, ko so mu spremenili luči, odbijače in še nekaj malenkosti. Tistega na dvorišču smo si sposodili od podjetja Avto dom iz Velenja. Z napisom 1,9 dTi oznanja, da za pogon služi 1,9 litrski turbo-dizelski štirivaljnik z neposrednim vbrizgom goriva in okroglimi 100 konjički. Sicer je že na voljo novejši dizel, ki ima vgrajeno tehnologijo dovoda goriva po sistemu skupnega voda in to oznanja z napisom dCi, ampak tudi tale ni slaba izbira. Ne da bi posebej hvalil vrednost največjega navora 200 Nm pri 2000 vrtljajih v minuti, sem mu zaupal, da motor povsem zadovoljivo opravlja svoje delo.Tovarna zagotavlja, da lahko z njim drviš 174 km/h , seveda tam, kjer ti zakon dopušča. Do manj spornih 100 km/h naj bi bil sposoben pospešiti v 12,7 sekunde. V celoti pa deluje motor živahno in se sorazmerno lepo vrti, pri čemer ima zanimiv, precej izrazit zvok, ki ga bi skoraj raje poslušal, kot nekatere Renaultove bencince, čeprav bi ne bilo slabo, če bi bil bolje izoliran. Glede vrtenja še zanimivost – le zakaj ima merilnik vrtljajev skalo do 7000 vrtljajev, rdečega polja pa ni označenega? Povprečna poraba avtomobila, s katerim smo se popeljali celo v Frankfurt je znašale 7,8 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Avtomobil je v skladu z družinsko namembnostjo udobno vzmeten in se zato izraziteje nagiba v hitro odpeljanih ovinkih. Kljub temu deluje zanesljivo, čvrsto, kakor dolgo ni kakšnega težjega predmeta v zadku – takrat utegne tega v ovinkih izraziteje odnašati. Nenazadnje pa avtomobil ni namenjen dirkanju. Zavore z ABS so zanesljive, volan (čeprav nastavljiv po višini) preveč položen, da ga bi bil poseben užitek vrteti – lastnost enoprostorcev. Menjalnik lepo prestavlja. Torej mehaniki v celoti ne gre očitati večjih pomanjkljivosti. Glavna prednost Scenica je njegova notranjost. Ta lahko gosti pet potnikov, pri čemer zadaj sedeči sedijo na ločenih sedežih, ki jih je možno poljubno prestavljati, zlagati in v celoti odstraniti. V tem primeru se osnovni prtljažni prostor poveča s 410 na 1800 litrov. Polička, ki pokriva omenjene litre je trda in jo je mogoče namestiti na dveh višinah. Ko jo želite odstraniti, boste morda ugotovili, da bi se za priročnejšo izkazala mehka, zložljiva. Oblazinjenje je mehko in prijetno, plastika pa trša in neskladnih barvnih kombinacij. Modra plastika na vrhu armaturne plošče prehaja v toplo temno sivo (skoraj črno) plastiko na sredinski konzoli in v svetlo sivo (hladno) plastiko na spodnjem delu?! Sedi se v Scenicu dokaj visoko, a prostorskega problema ni čutiti na nobenem od sedežev. Preglednost nad okolico in pred spredaj vozeče avtomobile je ravno zato odlična. Na hrbtni strani voznikovega in sovoznikovega sedeža sta nameščeni zložljivi plastični mizici. Ob dolgih vožnjah bosta spredaj sedeča negodovala nad slabo oporo hrbtenice, nihče pa se ne bi smel pritoževati nad številnimi odlagališči in predali. Le ti so nameščeni celo pred zadnjimi sedeži in ob seštevanju s tistimi pod in pred vozniškim sedežem, v vratih in na sredinski konzoli nudijo kar 100 litrov prostornine. Zaman pa bodo raziskovali notranjost v upanju, da bodo našli obešalnike! Tako sicer praktičen Scenic v nekaterih pogledih preseneti z odsotnostjo zelo samoumevnih dodatkov. Ima pa zato v opremi daljinsko osrednje zaklepanje, električni pomik prednjih stekel in zunanjih ogledal. Za varnost poskrbijo štiri varnostne blazine in samodejno zaklepanje vrat pri hitrostih nad 7 km/h. Glede varnosti pa Renaulti v zadnjem času s celotno paleto dosegajo dobre rezultate, tako, da jim verjamem, da sem tudi v Scenicu varen. No, to pa je bolj ali manj vse, sem zapihan zaključil. »Pa vtis v celoti?« me je še vprašal. Odgovoril sem mu, da je začeti, oziroma uvesti nekaj novega vedno najtežje. Scenicu je to odlično uspelo. Vsi konkurenti, ki so sledili so imeli zgled in možnosti izboljšav na podlagi odzivov na Scenica. Glede tega – vsaka mu čast. Še vedno je dober avto. Tistih nekaj pomanjkljivosti verjetno sodi ravno k omenjenem uvajanju novega?

Alpra

Pogledi: 4697 | Dodaj komentar

Vaša mnenja