ALHAMBRA TDI (90)
Napisal: MK, dne 04.03.1999 :: TEST
![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() ![]() |
Seat je s prehodom pod okrilje Volkswagnovega koncerna poleg številnih sprememb pridobil tudi povsem nov tip avtomobila, ki ga poprej niso izdelovali. Seat Alhambra TDI je enoprostorska sestrica VW Sharana in Ford Galaxya.
V Alhambri, ki smo jo na uporabo dobili pri podjetju Seat Leasing Lampret, nas je lahko naenkrat potovalo 6, možno pa bi bilo namestiti še sedmi sedež, čeprav je že sedaj malo manjkalo prtljažnega prostora, ki pri postavljeni tretji sedežni vrsti obsega 265 litrov, brez tretje 852 in brez druge sedežne vrste pa 2610 litrov. Motor, ki je poganjal Alhambro je bil 1,9 litrski turbo-dizel z 90 konjskimi močmi, ki zmore najvišjo hitrost 164 kilometrov na uro in pospeši do 100 km/h v 18 sekundah. Za relativno skromne zmogljivosti, za katere je kriva teža vozila, ki prazno tehta preko 1700 kilogramov, se Alhambra oddolži z izjemno nizko porabo, ki ob kolikor toliko normalni vožnji ne preseže 7 litrov. Za preganjanje pa ni razloga, ker motor glede na svojo moč prav lepo vleče nad 2000 vrtljajev, ko se sliši tudi nežno, a ušesom prijetno piskanje turbine.
Poleg hvale vrednega motorja je pri Alhambri potrebno pohvaliti uporabnost potniškega prostora, ki omogoča številne sedežne kombinacije, vključno z višinsko nastavitvijo prednjih sedežev in možnostjo 180 stopinjskega zasuka le teh. Klimatska naprava vgrajena v Alhambro je uspešno odroševala stekla in hladila od sonca pregreto notranjost. Za drugo in tretjo sedežno vrsto ima Alhambra celo ločeno ventilacijo in ogrevanje, ki jo nastavlja potnik, sedeč za voznikom. Lega na cesti in okretnost tako velikega vozila - v dolžino meri 4,62 metra, v višino 1.73 in v širino 1,81 metra, je presenetljivo dobra. Sploh mi je bil všeč ravno prav servo ojačan volan in pedal zavore, ki omogoča dobro doziranje zavorne moči. Pri hitri vožnji s prazno Alhambro prične v zavojih nežno odnašati zadnji del. Testna Alhambra je imela vgrajen električni paket, kar pomeni električno pomična stekla v prednjem in zadnjem paru vrat, daljinsko-radijsko centralno zaklepanje, električno nastavljiva in ogrevana vzvratna ogledala in ogrevano vetrobransko steklo. Na približno 3000 kilometrov dolgi poti se je Alhambra izkazala tudi z dobro preglednostjo in nezahtevnim parkiranjem, čemur se gre zahvaliti tudi lahkotnemu volanskemu mehanizmu. Za pohvaliti je tudi menjalnik, ki je dovolj mehak in natančen, ter omogoča tudi hitro menjavanje prestav. Uporabna so še držala za pločevinke na sredinski konzoli in velik predal na desni strani ob tretji vrsti. Poleg tega so predali še v vseh vratih. Manj mi so bili všeč sicer nežni ,a še vedno čutni tresljaji motorja v notranjosti, ki pa so še vedno svetlobna leta oddaljeni od dieslov pred dvema desetletjema. Za potovalni avtomobil bi bilo zaželeno tudi bolj mehko vzmetenje in oblazinjenje, a kaj moremo, osnova Alhambre je pač nemška. Splošno gledano, je vtis, ki ga je testna Alhambra pustila za sabo z izjemo parih malenkosti zelo pozitiven. Pa tudi oblika je večini ljudi kar všeč zaradi svoje oblosti in navidezne prijaznosti. Notranjost jo oblikovana v skladu z zunanjostjo, torej oblo in ergonomično dobro zasnovano. Nenavadno je, da občutek v samem avtomobilu sploh ni tako zelo kombijevski, zato se ga je lahko privaditi. Za svoj denar je Alhambra za pravega kupca ugoden nakup, ki mu vrednost še vzdigne osnova vozila, ki izvira iz nam tako zelo ljube nemške avtomobilske industrije.
Alpra








